Prireditev ob 10. obletnici delovanja Ekonomske šole Novo mesto, Višje strokovne šole (28. januar 2010)
Sprehod skozi čas.
ravnateljica mag.Iris Fink
Vsaka organizacija prehodi naporno pot od ideje do ustanovitve in s tem dogodkom se pot, polna izzivov ne konča, pač pa se je potrebno neprestano truditi, rasti in se razvijati.
Ko smo leta 2000 postavili temelj naši višji strokovni šoli, sem prevzela nov izziv v življenju - postala sem ravnateljica. Takrat so me prevzela čustva ponosa in entuziazma, obenem pa sem začutila tudi veliko osebno in družbeno odgovornost, ki jo ta izziv prinesel. Z veliko dobre volje, časa, energije in pomoči sodelavcev smo začeli postavljati na noge drugo višjo šolo na Dolenjskem.
V vseh teh letih smo sledili cilju, da prebivalcem naše regije omogočimo pestro ponudbo izobraževalnih programov, da vzpostavimo tesnejši stik z gospodarstvom, da odgovarjamo na njihove potrebe ter da zmanjšamo izobrazbeni primanjkljaj, kar je bil eden od ciljev regionalnega razvojnega programa naše regije. Smo ga dosegli?
Vendar šola ne more delovati sama od sebe, zato potrebuje predavatelje, skrbeti mora za njihov osebnostni in strokovni razvoj, zadovoljstvo, po drugi strani pa tudi za zadovoljstvo študentov in diplomantov. V tem času smo se soočili s kakovostjo kot eno izmed konkurenčnih prednosti in nenehno izboljšujemo kadrovsko strukturo, aktualiziramo študijska gradiva, delamo timsko, se usposabljamo za uporabo sodobne IKT pri pouku, izvajamo samoevalvacijo ter se trudimo pripeljati čim več študentov do diplome.
Želja po tem, da se nenehno izobražujemo in razvijamo nas žene do tistih meja, ki se nekaterim še vedno zdijo nemogoče, drugim pa izziv po uresničenju svojih sanj. Življenje nas vedno vodi po številnih poteh, kjer pademo in vstanemo, se učimo in sledimo srcu. Vendar, z vsakim dnem znamo in vemo več.
Na prehojeni poti, od začetka pa do danes, sem se srečevala z ljudmi, tako s predavatelji, študenti kot z drugimi, ki so me in me še vedno osebno in strokovno bogatijo. Hvaležna sem vsem, ki ste pustili delček sebe v mozaiku uspeha naše višje šole.
Kdaj je konec učenja, izzivov? Po mojih izkušnjah, nikoli. Zato z zaupanjem gledam v prihodnost in vem, da bomo skupaj zmogli storiti še več in postajali vedno boljši. |
