INTERVJU Z NAŠO NAGRAJENKO
Nathalie Drčar Žbogar

Prejeli ste priznanje za najboljšo diplomsko delo, ki ga podeljujeta priznana organizacija Planet GV in revija Moja tajnica s prilogo Poslovna asistenca. Kako ste to novico sprejeli, kakšne občutke ste ob tem imeli?
Priznanje me je zelo presenetilo, saj je minilo že kar nekaj časa, odkar sem diplomirala. Če sem iskrena, nisem pričakovala nagrade in nekako mi je ušlo iz spomina, da je šola prijavila moje diplomsko delo na tekmovanje. Morda je zato občutek ob tem priznanju toliko bolj slajši. Vsak človek je vesel kakršnegakoli uspeha in ob tem, da sem bila izbrana, se mi porajajo pozitivni občutki, ki mi dajo potrditev, da sem naredila nekaj dobrega, nekaj, kar je bilo všeč tudi drugim.
Ker je ta nagrada potrdilo za vaš trud, vam bo tudi naša šola ostala v lepem spominu, zato bi radi, da nam zaupate, kako ste se počutili na naši šoli kot študentka, kaj vam je bilo všeč, mogoče kaj bi spremenili?
Predvsem mi je bil všeč izobraževalni program, ki je vseboval veliko praktičnega dela, osebnega razmišljanja, dajanja idej in novitet in ni bil tisti klasični program >piflanja< snovi na pamet. Med študijem se je program izkazal za zelo učinkovitega. Poleg razgibanega programa pa mi je bila všeč tudi dostopnost profesorjev, njihovo sproščeno predavanje, ki se je izkazalo za pozitivno, zanimivo in vredno obiskovanja. Všeč so mi bili predvsem tisti, ki so poleg strogosti znali pokazati tudi njihovo veselo, dobrodušno in zabavno stran.
Motili so me le prostori, kjer so se odvijala predavanja, ker sem imela nekako občutek, da sem ponovno v srednji šoli in ne na eni stopnji višje. Mislim pa, da ste to že uredili, saj če se ne motim, imate sedaj kar nekaj novih predavalnic.
Morda bi predlagala tistim predavateljem, ki imajo še vedno monotona predavanja, da skušajo vložiti nekaj svoje energije in ta predavanja spremeniti v študentom zanimiva in zabavna, saj bodo le tako študentje raje obiskovali predavanja in se kasneje predmet doma tudi lažje učili. Vsak predavatelj bi moral vedeti, da so študentje ljudje z različnimi karakterji, zaradi katerih je morda dobro, da se včasih tudi predavatelj prilagodi študentom in ne le obratno. Dobra komunikacija med obema je garantiran uspeh.
Ko sem končala študij, sem se želela vpisati na kakšno izmed visokih šol in pri tem ugotovila, da nekatere šole sicer nudijo vpis poslovnim sekretarjem, vendar le v drugi letnik in še to z dodatnimi diferencialnimi izpiti. Glede na to, da se mi je zdel program dovolj kvaliteten, bi morda v prihodnje študentje lahko pričakovali več možnosti vpisa v višji nivo, brez ponavljanja drugega letnika.
So Vam ustrezale oblike posredovanja znanja na predavanjih, pri vajah, strokovnih ekskurzijah, praktičnem izobraževanju.?
Kot sem že omenila zgoraj je večina predavateljev znala narediti predavanja zanimiva in razgibana, le peščica jih je bila, kjer je bilo vse skupaj preveč monotono. Praktičnega dela, vaj in strokovnih ekskurzij pa ni nikoli preveč.
Kakšna se vam je zdela komunikacija na naši šoli s predavatelji, s strokovnimi delavci in študenti?
Večina predavateljev je imela lastnost, ki jo spoštujem, dostopnost oz. pripravljenost na pogovor. Takšen odnos se mi zdi izredno pomemben. Predvsem mi je bilo všeč, da so nekateri predavatelji dovolili izbiro diplomskega naslova, saj pisati diplomo o neki stvari, ki te zanima, ki ti je všeč, je čisto nekaj drugega kot pisati diplomo z vsiljenim naslovom.
Strokovni delavci so bili enkratni. Kadarkoli sem prišla ob neuradnih urah, so bili vedno prijazni, dostopni in se nikoli jezili zaradi tega. Nikoli nisem naletela na zaklenjena vrata. Prav je, da študent upošteva uradne ure, saj bi nastal cel kaos, če bi vsi lahko hodili, kadar bi se jim zljubilo. Priznam, da sem bila sama pri tem nekako nedosledna in prav zaradi tega mi je toliko bolj ostala v spominu njihova pripravljenost na sodelovanje ob kateremkoli času.
S študenti pa sem imela stike le na predavanjih. Ker je bilo stikov manj, tudi težav z njimi nisem imela. Je pa bila večina takšnih, da so bili pripravljeni pomagati, nuditi pomoč.
Uspešno ste diplomirali in dobili še dodatno potrdilo, da ste napisali res dobro diplomsko delo. Ste s pridobljenim znanjem in izkušnjami zadovoljni? Vam pridejo prav pri delu, ki ga opravljate?
Sicer ne opravljam dela poslovne sekretarke, vendar sem s študijem pridobila nekatera znanja, ki mi pridejo prav tudi pri opravljanju mojega dela. Predvsem mi je všeč, da sem se ponovno učila tujega jezika, saj ga od srednje šole nisem skoraj nič uporabljala in je šel že v pozabo. Veliko mi tudi pomeni, da sem se naučila osnov nemškega jezika (izhajam iz časov usmerjenega izobraževanja, kjer smo v srednjih šolah imeli le en tuj jezik), kar mi je dalo podlago za nadaljnje udejstvovanje pri tečajih tujih jezikov. Vemo, da je dandanes potrebno znanje tujih jezikov v vseh službah. Res je, da vse pridobljeno znanje, ki sem ga prejela na šoli pri svojem delu, ne morem uporabljati, mi je pa vsak predmet dal nekaj novega, nekaj kar mi pride prav tudi pri mojem delu in to znanje izkoriščam do maksimuma.
Za konec pa še .. Kaj bi lahko svetovali našim študentom za prijeten in uspešen študij?
Predvsem jim odsvetujem >kampanjsko< učenje, ki je sicer lahko učinkovito za nekaj dni, potem pa znanje odide in ga ni več. Sprotno učenje je veliko lažje, vzame manj časa in občutek, da že nekaj znaš, pa čeprav je pred izpitom še dovolj dni, je zelo prijeten. Znanje pa ostane dlje v spominu. Prav tako bi jim svetovala obiskovanje predavanj in vaj ter osebno udejstvovanje pri tem, pa čeprav je izrednemu študentu včasih tako zelo težko oditi na predavanje v petek popoldne. To sem okusila na lastni koži, saj se zaradi narave dela in dveh majhnih otrok velikokrat nisem mogla udeležiti predavanj (no, če sem iskrena pa je tudi meni včasih bilo težko oditi v petek popoldne v predavalnico in sem našla 101 izgovor, da nisem bila tam). Če si na predavanjih in tam tudi aktivno sodeluješ, se ti obrestuje, ker porabiš manj časa za učenje.
Svetovala pa bi jim tudi, da skušajo pri komunikaciji s predavatelji doseči, da bo raven pogovora pozitivna, saj bo tako lažje za oba. |